Konji

Vikingi so na Islandijo prve konje pripeljali med leti 865 in 930. V zadnjem letu so Islandci z ediktom, ki še vedno velja, prepovedali pripeljati kakršnekoli konje na otok in da se konj, ko enkrat zapusti Islandijo, tja ne sme več vrniti. S tem so zagotovili tisočletno čisto rejo, skozi katero so se izčistile posebnosti islandskih konj.

Vikinški konji z Islandije, ki so obenem najstarejša rodovniško vodena pasma, so ohranili pravzaprav skoraj nespremenjeno podobo, njihovi potomci so konji zdajšnje islandske pasme.

Islandci slovijo po svoji pethodnosti (korak, kas, tölt, galop in pas), prijaznemu značaju in obenem živahnemu temperamentu, vzdržljivosti in robustnosti ter barviti in gosti dlaki. So zelo ustrežljivi in voljni sodelovati obenem pa prijazni in mili. Posebnost te pasme je tudi, da lahko nesejo kar 3/4 svoje teže, zato so primerni tako za otroke, kot tudi za starejše.

Za jahanje teh konj je poleg osnov angleškega jahanja potrebno poznati posebnosti jahanja islandskih konjev. Ker je ta pasma konj nekaj posebnega je temu prilagojena tudi njihova jahalna oprema, od tanjših uzd do islandskega tipa sedel. Najbolj primerni so za športno rekreativne in potovalne namene.