Islandski konji

Konjeništvo na Gradu Prestranek

Konjeništvo na Gradu Prestranek sega v 18. stoletje, ko je posestvo kupil avstrijski cesar Karel VI. in ga priključil h kobilarni Lipica. Tradicijo vzreje konj in s konji povezanih dejavnosti nadaljujemo še naprej. Prvi islandski konj je bil pripeljan v Slovenijo leta 1987. Od takrat dalje se je zanimanje za to pasmo razširilo po vsej Sloveniji. Dobri dve desetletji se tudi na posestvu Grad Prestranek ukvarjamo z vzrejo islandskih konj. Danes se na pašnikih okrog posestva pase okrog 30 islandskih konj, ki so se v preteklih letih izkazali kot nenadomestljiv del jahalne šole. Prav tako pa so nepogrešljiv del jahalne šole tudi športni konji.

Islandski konji

Islandskega konja najdemo tudi drugod po svetu. Z davnim ediktom, ki še vedno velja, so prepovedali pripeljati kakršnekoli konje na otok in tudi, da kadar konj enkrat zapusti Islandijo, se tja ne sme več vrniti. S tem so zagotovili tisočletno čisto rejo, skozi katero so se izčistile posebnosti islandskih konj.

Islandski konji so iznajdljivi in bistri, zato da v prehrambno skrajno skromnih in klimatsko trdih razmerah lahko preživijo. Njihove kosti so izjemno kompaktne in goste. Živijo v čredah, trenirati jih začnejo šele po četrtem letu starosti. Tako v miru odrastejo, se naučijo globoko spoštovati in slediti svojemu vodji. Popolnoma zreli so okrog sedmega leta starosti. Ko enkrat pridobimo njihovo zaupanje, so za nas pripravljeni storiti zares veliko.

Slovijo po svoji peterohodnosti – korak, kas, tölt, galop in pas, prijaznemu značaju, živahnemu temperamentu, vzdržljivosti, robustnosti in zanesljivosti. Dosežejo visoko starost od 35 do 40 let, ob dobri telesni pripravljenosti pa jih lahko jahamo celo do 30. leta starosti. Najstarejša islandska kobila doslej, Thulla, je doživela celo 57 let!

Jahanje je primerno za vse jahače do 90 kg. Nosečnicam jahanje odsvetujemo.